Argumentacija nepravilnosti pri spremembah Zakona o obrambi

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi, ki ga je Državni zbor sprejel na izredni seji 21. 10. 2015, zakonodajalcu omogoča, da vojski v imenu širšega varovanja državne meje podeli štiri civilnorepresivna pooblastila, in sicer pripadniki Slovenske vojske lahko v primeru takšne odločitve Državnega zbora “napotujejo”, “opozarjajo”, “začasno omejujejo gibanje oseb” in “sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic”. S tem je prvič v samostojni Sloveniji omogočeno, da vojska na ozemlju Republike Slovenije v obdobju miru izvršuje oblast nad civilnim prebivalstvom. Kljub temu da Sprememba Zakona o obrambi vključuje nekatere varovalke, namenjene preprečevanju zlorab, predstavlja korenit poseg v temelje organizacije države, med katere sodi vprašanje, kateri organi imajo moč izvrševati oblast nad ljudstvom. Do zdaj uveljavljena stroga ločnica med vojsko in policijo je v tem oziru posledica zgodovinskih izkušenj, ki so pokazale, da je vmešavanje vojske v notranjo politiko držav nevarno. Na primeru spremembe Zakona o obrambi je bil poseg v to ločnico sprejet brez kakršnekoli javne razprave pod pritiskom konkretne situacije prihoda večjega števila migrantov, utemeljen pa je bil z retoriko varnosti, ki migrante prikazuje kot grožnjo. Takšno postopanje nakazuje na tendenco oblasti po uvajanju nepremišljenih zakonodajnih sprememb v imenu varnosti. V tem imenu smo bili v okviru tako imenovane vojne proti terorizmu v zadnjem desetletju in pol priča številnim, za osebne svoboščine invazivnim ukrepom. Z nasprotovanjem spremembam Zakona o obrambi opozarjamo na in se zoperstavljamo tovrstnemu načinu delovanja oblasti, ki zavira demokratični potencial družbe.

Poleg problematičnega konteksta sprejema – in deloma zaradi njega – pa je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi problematičen tudi na tehnični ravni, na kar opozarja tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Dve od že omenjenih štirih civilnorepresivnih pooblastil, to sta “napotujejo” in “sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic”, ne obstajata v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, na katerega se na novo dodani 37.a člen navezuje. To pomeni, da vsebina teh dveh pooblastil ni jasno določena. Prav tako v zakonu ni opredeljeno, ali vojska pri izvrševanju svojih pooblastil sme uporabljati prisilna sredstva in če že, katera. Nadalje, v zakonu manjka jasna opredelitev načina sodelovanja s policijo in hierarhije pri izvajanju operativnih nalog. Sindikat vojakov Slovenije pa je opozoril tudi na neusposobljenost vojakov za izvajanje nalog ohranjanja javnega reda in miru. Kot menijo v sindikatu, je to ena izmed najzahtevnejših nalog policije in v primerih nepravilnosti bo odgovornost padla na neusposobljene vojake.

Kljub vsem tehničnim pomankljivostim in nevarni uporabi retorike varnosti je bil zakon brez zapletov čez noč spremenjen. Mediji so v večji meri prevzeli utemeljitve vlade in razen omembe kakšne tehnične pomankljivosti, smiselnosti zakona niso prevpraševali. Retoriko varnosti so legitimirali in nadaljevali do točke, na kateri je še pred dvema mesecema splošno obsojana taktika postavljanja ograje postala povsem sprejemljiva. Zavračamo takšno militarizacijo javne debate v luči konkretne situacije, ki je vse prej kot le varnostna. Hkrati pa opozarjamo na nevarnost poenotenja medijskega prostora in oblasti oziroma lažne državotvornosti medijev. Zgodovina, tudi evropska, nas uči, da je takšno poenotenje ob hkratni prisotnosti politične in gospodarske krize, ki smo jima priča tudi sedaj, nevarno.

Zato pozivamo organizacije in posameznike, naj podprejo referendumsko pobudo in s tem pomagajo ohranjati odprt javni diskurz, osvobojen strahu in zavajajoče retorike varnosti. Obenem pozivamo Varuha človekovih pravic, da omenjeni zakon vloži v ustavno presojo pred Ustavnim sodiščem RS.

Proti militarizaciji in ograji, izjava prvopodpisanih pobudnikov za vložitev zahteve za razpis referenduma

PROTI MILITARIZACIJI IN PROTI OGRAJI

1. Ustavni spor

Prvopodpisniki pobude volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma o 21. 10. 2015 v Državnem zboru sprejetem Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi (ZObr-E), s katerim so pripadniki Slovenske vojske dobili nova, izjemna in civilnorepresivna pooblastila pri širšem varovanju državne meje, smo skladno z obvestilom predsednika Državnega zbora Republike Slovenije, št. 005-02/15-2/7, EPA 822-VII, dne 29. 10. 2015, v predpisanem roku 11. 11. 2015 sprožili ustavni spor zoper Sklep o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi, sprejet v Državnem zboru 4. 11. 2015 in objavljen v Uradnem listu RS, št. 83/2015.

Prvopodpisani pobudniki iz Uredništva Radia Študent smo z vložitvijo več kot 2500 potrebnih podpisov za zahtevo za razpis referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi dosegli pomemben cilj, da ta očitno protiustavna in tudi v praksi povsem nepotrebna, a kot precedens lahko nevarna uporaba vojske za policijske namene ni stopila v veljavo kar brez odpora, kot nekaj samoumevnega. S tem se je omogočilo vsaj malo javne razprave, v kateri je več strokovnjakov z različnih področij osvetlilo spornost novele Zakona o obrambi v več pogledih.

Državni zbor je Sklep o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi sprejel dva dni po začetku s strani predsednika DZ Milana Brgleza določenega 35-dnevnega roka (2. 11. 2015–6. 12. 2015) za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov za referendumsko zahtevo, ob tem pa se je skliceval na 1. alinejo 2. odstavka 90. člena Ustave RS, ki ne dopušča referenduma »o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč«.

Vloga oboroženih obrambnih sil (pri nas: Slovenske vojske) je zaradi možnih zlorab vojske za poseganja v temeljne človekove pravice posameznikov (državljanov in tujcev) tako pomembna in občutljiva, da se mora njeno zakonsko urejanje v demokratični in pravni državi še posebej strogo gibati v ustavno začrtanih okvirih. Že sedanji četrti odstavek 37. člena ZObr (vnesen z novelo leta 2004) ni v skladu z ustavno določeno funkcijo vojske, ker že po njem lahko vojska “sodeluje s policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja …, pri čemer pripadniki SV nimajo policijskih pooblastil”. Po 124. členu Ustave RS je namreč ustavna funkcija “obrambe države” in s tem Slovenske vojske (ni važno, ali na mejah ali v notranjosti države) “obramba nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja” – to pa brez vsakega dvoma pomeni obrambo državnega ozemlja pred zunanjim napadalcem, ki bi želel ti dve vrednoti (“nedotakljivost in celovitost državnega ozemlja”) ogroziti, nikakor pa to ne pomeni “varovanja državne meje” pred nezakonitim prehajanjem civilistov (posameznikov ali množic), v tem primeru beguncev in drugih migrantov. Slednje je nekaj popolnoma drugega – in v pristojnosti policije, ne vojske.

Državni zbor je sicer že med sprejemanjem Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi (ZObr-E) in kasneje Sklepa o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi zavzel stališče, da gre za nujen ukrep za zagotovitev varnosti. Toda ker 124. člen ustave določa, da »pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja«, trdimo, da je Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi (ZObr-E) kot ukrep, ki naslavlja humanitarno krizo, nesorazmeren odziv na dejansko stanje in v nasprotju s 124. členom Ustave, kot tak ničen. Zato zoper Sklep o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi sprožamo ustavni spor in Ustavnemu sodišču RS predlagamo, da ga razveljavi in omogoči nadaljevanje zbiranja potrebnih 40.000 podpisov za zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi (ZObr-E), z naslednjim referendumskim vprašanjem:

Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi (ZObr-E), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 21. 10. 2015?


 2.   Pobuda Varuhu človekovih pravic RS za predloga za oceno ustavnosti 37. a-člena in četrtega odstavka 37. člena Zakona o obrambi (ZObr-E)

Prvopodpisani pobudniki iz Uredništva Radia Študent smo o Pobudi volivcev za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi (ZObr-E) in o morebitni neustavnosti natančno neopredeljenih in nedoločenih civilnorepresivnih pooblastil, ki jih bo po uveljavitvi slovenskim poklicnim vojakom na ozemlju Republike Slovenije omogočal Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi (Zobr-E), opravili razgovor s predstavniki Varuha človekovih pravic RS.

Ker se po našem mnenju z odločitvijo, da se pripadnikom SV lahko podelijo tudi posebna civilnorepresivna pooblastila, v Republiki Sloveniji v temeljih spreminja z Ustavo določena vloga obrambnih vojaških sil, smo 9. 11. 2015 na naslov Varuha človekovih pravic RS naslovili Pobudo za predlog za oceno ustavnosti 37. a-člena in 4. odstavka 37. člena Zakona o obrambi (Zobr-E). Tej pobudi priloženi Predlog za oceno ustavnosti 37. a-člena in 4. odstavka 37. člena Zakona o obrambi (s predlogom za začasno zadržanje izvrševanja spornih kazenskih določb) je pripravil mag. Matevž Krivic.

3.   Podpora volivk in volivcev

Pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi (ZObr-E) je v roku sedmih dni od uveljavitve zakona v Državnem zboru s podpisi podprlo 2517 volivk in volivcev. Do uveljavitve Sklepa o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi 4. 11. 2015, torej v prvih dveh dneh s strani predsednika DZ Milana Brgleza določenega 35-dnevnega roka (2. 11. 2015–6. 12. 2015) za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi (ZObr-E), je na naslov Radia Študent prispelo sedemindvajset (s številko 27) na upravnih enotah overjenih podpisov oziroma Podpor volivk in volivcev zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi (ZObr-E).

Vsem, ki so pobudo Proti militarizaciji kljub medijskemu in političnemu enoumju, s katerim je bila v slovenski javnosti sprejeta, kakorkoli podprli in prepoznali, da se z uveljavitvijo Zakona o dopolnitvi Zakona o obrambi (ZObr-E) begunce in nenadzorovane prehode državne meje izkorišča za militarizacijo slovenske družbe in države, ki naj bi jo konec osemdesetih let prejšnjega stoletja utemeljila prav mirovniška civilna gibanja za demokracijo in človekove pravice, se iskreno zahvaljujemo za razumevanje in podporo.

4.   Proti militarizaciji in proti ograji

Prvopodpisani pobudniki zahteve za zakonodajni referendum o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi (Zobr-E) do sedaj prisotnosti Slovenske vojske na meji v skladu z obstoječo zakonodajo za logistično pomoč humanitarnim organizacijam, Civilni zaščiti in Policiji nismo nasprotovali, toda še naprej ostajamo prepričani, da za izvajanje civilnorepresivnih pooblastil, ki jih bo po uveljavitvi slovenskim poklicnim vojakom na ozemlju Republike Slovenije omogočal Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi (Zobr-E), pripadniki SV niso opremljeni in usposobljeni.

Militarizacija slovenske družbe in države se v zadnjih dneh nadaljuje in povečuje, slovenske obrambne sile pa na meji s Hrvaško namesto opravljanja humanitarnih nalog pomoči beguncem postavljajo t. i. tehnične ovire oz. ograje. Republika Slovenija tako še naprej ne ravna v skladu z Ustavo RS, saj pri zagotavljanju varnosti ne izhaja predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja.

Javno Pismo – Odziv Radia Študent Milanu Brglezu

Pobudnike vloge za referendum o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi veseli, da se je predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Milan Brglez tako hitro odzval na našo pobudo. A hitro je pogosto tudi narobe. Ne le pri napačnem razumevanju naše pobude, temveč tudi pri sprejemanju zakona, na katerega se pobuda nanaša.

Že več let trajajoča humanitarna kriza, ki je šele ob prihodu beguncev na našo mejo dobila javno pozornost, je v prvi vrsti humanitarna, ne pa begunska, migrantska ali varnostna kriza, kakor jo praviloma imenujejo politiki in državotvorni mediji. S pobudo ne nasprotujemo prisotnosti Slovenske vojske na meji, saj tam že sedaj sodeluje s policijo in humanitarnimi ter nevladnimi organizacijami. Nasprotujemo pa podeljevanju civilnorepresivnih pooblastil SV in militarizaciji krize, ki v kolektivni histeriji dosega razsežnosti narodovega boja za obstanek. S tem se že tako okrnjene (z)možnosti za razumevanje nastale situacije krčijo in sprevračajo v rasistične in islamofobne odzive.

Kljub temu, da je Slovenija zadnja država, skozi katero se je usmerila vzhodnosredozemska begunska pot, se izvršna oblast ob številnih napovedih in opozorilih več kot očitno ni uspela pripraviti na konstruktivno reševanje nastale situacije, kaj šele, da bi s sosednjimi državami produktivno sodelovala, si izmenjevala informacije ali oblikovala skupno politiko ukrepov in odzivov. Vlada sedaj ob podpori parlamenta svojo nesposobnost rešuje s prekomernimi, precedenčnimi in ustavno spornimi ukrepi, ki se jih lahko upravičeno boji vsak, ki razume in spremlja, kaj se z državljanskimi pravicami od začetka vojne proti terorizmu dogaja v Severni Ameriki in Evropi.

Namesto ukvarjanja z logističnim urejanjem razmer Vlada RS in Državni zbor RS sprejemata pravne mehanizme, ki jih bo z dvotretjinsko večino prisotnih (!) v parlamentu moč uporabiti za vse prihodnje “varnostne krize”. Zakonu torej nasprotujemo ravno zato, ker trenutne humanitarne krize ne rešuje, ampak jo še dodatno poglablja.

Predsednik DZ Brglez pobudnike referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi poziva, da še enkrat premislijo, “ali želijo zaradi svojih parcialnih interesov ogroziti skupnostne interese in varnost slovenske države in njenih državljanov”. Žalosti ga, da “so v naši državi nekateri pripravljeni žrtvovati blaginjo, človekove pravice in varnost državljanov samo zato, da bi udejanjili svoje ideološke postulate”.

V le treh vrsticah je nekdaj ugledni profesor, zdaj pa predsednik Državnega zbora RS uspel pojasniti, kako zgrešeno je njegovo razumevanje politike. S popolnoma istimi floskulami o varnosti, blaginji in človekovih pravicah so bile v zadnjih petnajstih letih sprožene okupacije in napadi na več bližnjevzhodnih držav – prav tistih, od koder sedaj prihaja največ beguncev. Blaginjo, ki temelji na izkoriščanju drugih, si sicer res želimo vsaj ogroziti, ne pristajamo pa na dejstvo, da so begunci grožnja naši varnosti. In kar zadeva ideološke postulate, na Radiu Študent se že od leta 1969 borimo za demokracijo in svobodo civilne družbe. Nekaj, kar je zaradi Zakona o dopolnitvi Zakona o obrambi, sprejetega 21. 10. 2015, in z njim podeljenih civilnorepresivnih pooblastil pripadnikom SV ogroženo bolj kot kadarkoli po osamosvojitvi.

V Ljubljani, 26. oktobra 2015

Uredništvo Radia Študent

Ana Pepelnik – pesem Stanje na mejah

 

Res ljubim jesen ko se začne
najavljat. Spuščat sonce na nižje
nivoje zvoke mehčat zlatit obrise

dreves šumenje dreves usmerjat
v počasno odpadanje pisanih listov.

In rada imam tvoje in moje pogovore
ki postajajo vedno bolj umirjeni
počasni polni premolkov in sunkov.

Kaj so to meje. A res obstajajo.
Meje so nekaj kar moraš prestopit

da prideš na drugo stran. A veš
ko smo šli na morje recimo. Ne mami.
To ni bila meja to je bil policaj

in nič ni ustavil in nisi ga vprašala če gremo
lahko čez. A to je bila meja. Ja.

Lej. Tole je zemljevid. A vidiš te črte ki tečejo
okrog Slovenije. Ja. No. To je meja. Ja
ampak iz avta jo ne vidiš.

In zdaj bi jaz to mojo vodo dal tistemu fantu
z meje na televizji ob morju. In bi lahko

potem igrala fuzbal ker ne bi bil več žejen.
Umirjen pogovor. Ki dela jesen tako kot da nikoli več
ne bo snega ampak bo tole poletje podaljšano

na za zmeraj.Toplo bo leglo na ljudi kot deka.
Da te spravi v spanje in se zbudiš v sanje.

Apel iniciative “Dobrodošli”

APEL VLADAMA U REGIJI:

Pojačajte glas za solidarnu i otvorenu Europu

Inicijativa „Dobrodošli!“ koja okuplja više do 60 udruga, zajedno sa slovenskim i mađarskim aktivistima uputila je pismo Vladi RH i Vladi Slovenije uoči hitnog sastanka lidera europskih država u nedjelju, 25. listopada. Organizacije civilnog društva u regiji smatraju da je ovaj sastanak ključan za sprječavanje ljudskih tragedija koje eskaliraju uslijed političkih razmirica i  izostanka koordinacije među susjednim državama na tzv. Balkanskoj ruti.

Kao što su i sami volonteri, koji danonoćno dijele vodu, hranu, deke, kabanice, a ponajviše informacije i ohrabrenje izbjeglicama na nizu graničnih i prihvatnih točaka, uspjeli smoći snage, upravo to sada traže i od samih šefova vlada – da pronađu snagu i odlučnost za jasan politički dogovor oko zajedničkog režima prihvata i zaštite izbjeglica, bez “igri skrivača” s informacijama, registracijom i otvaranjem i zatvaranjem granica. Njihov odgovor u nedjelju je presudan u narednim zimskim mjesecima gdje svako višesatno čekanje iscrpljenih ljudi u blatu i snijegu, a ponajviše djece, može rezultirati dodatnim smrtnim slučajevima na europskom tlu, umjesto spasom od rata.

Stoga, Inicijativa „Dobrodošli!“ predlaže precizni dogovor mjesečnih režima prijevoza, prihvata i zaštite izbjeglica kroz cijeli rutu, od Grčke do Njemačke s definiranim međudržavnim obavezama razmjene informacija oko prihvata i registracije te suradnje svih službi na terenu, uz obavezu osiguranja javnog prijevoza i sprječavanja krijumčarenja ljudima te drugih oblika organiziranog kriminala.

Dodatno, nužno je aktivirati mjeru privremene zaštite u skladu s Direktivom EU 55/2001 radi što bržeg osiguranja izbjegličkog statusa sve dok traju ratni sukobi. Ova mjera i uvedena je u europsko zakonodavstvo na temelju iskustva s izbjegličkom krizom u bivšoj Jugoslaviji 1990-ih, no dosad nije aktivirana, iako ju je po prvi puta ovog tjedna kao nužnu istakao Kongres EPP-a u svojoj hitnoj rezoluciji o izbjegličkoj krizi.

Militarizacija, kao reakcija na goloruke ljude koji traže utočište, nije samo suprotna europskim vrijednostima, temeljnim osnivačkim ugovorima EU i međunarodnom humanitarnom pravu, već je i neadekvatan i iluzoran odgovor na aktualnu krizu u EU.

V Puli, 24. oktobra